Proces gradnje stavb iz konopljinega betona- SPLETNO PREDAVANJE; 21.1.2022

V sodelovanju z Slovenskim gradbenim grozdom SGG www.sgg.si Slovenski Gradbeni Grozd vas 21.1.2022 vabimo na spletno predavanje kjer vam bomo predstavili gradnjo s konopljinim betonom ter njene posebnosti.

 

Konferenca o trajnostnih kompozitih; 16.12.2021

Pod organizacijo ekološkega rezorta Goričke Iže smo v zaključevanju leta izvedli strokovno predavanje o gradnji s konopljo ter lepo zaokrožili sodelovanje z Štajerska gospodarska zbornica in inštitutom InnoRenew CoE ter dr. Laetitia Marrot z predavanjem “ State of the art of the research regarding hempcrete, and what are the challenges to face to develop the use of this building product”. Ker sami ravnokar izvajamo novo turistnično kapaciteto na omenjeni lokaciji se je dogodek odlično zaokrožil iz večih zornih kotov ter tako naša prizadevanja in trud potrdil.. https://innorenew.eu/2021/12/dr-laetitia-marrot-conference-sustainable-composites/

PROJEKT GRADNJE TURISTIČNE NASTANITVE GORIČKE IŽE

Kljub zimskemu vzdušju se ekipa Cogreen v Goričke Iže ne preda in se bliža zaključku del z konopljinim betonom. Sledi izolacija tal, talno ogrevanje, estrih. Projekt izvajamo cca. 3 mesece od izkopa in končane so tudi vse inštalacije ter grobi zaključni sloji sten in stropov.

1. MEDNARODNA KONFERENCA NA TEMO "KROŽNO GOSPODARSTVO Z INDUSTRIJSKO KONOPLJO"

Veseli smo in hvaležni, da smo lahko sodelovali v večji zgodbi in sicer 1. MEDNARODNI KONFERENCI NA TEMO "KROŽNO GOSPODARSTVO Z INDUSTRIJSKO KONOPLJO" kjer smo z veseljem predstavili svoje izkušnje na področju gradnje in podali predloge za razvoj na tem področju! 🌏

Gradnja hiše - Goričko, Goričke Iže

Pozitivne zgodbe, so tisto to kar danes potrebujemo bolj kot kadarkoli zato z veseljem sporočamo, da smo pričeli z pripravljalnimi deli za novo konopljino hišo na Goričke Iže, kjer vam že ponujajo najboljše kombinacije za sprostitev in krepitev zdravja. Hvaležni smo, da lahko pomagamo k zdravemu bivanju in soustvarjanju celovitih ekoloških zgodb na področju turizma. GORIČKE IŽE : https://goricke-ize.si/sl/ 

Gradnja hiše - Ajdovščina

Konoplja in potenciali njene rabe v gradbeništvu 11.3.2021 - SPLETNO PREDAVANJE

Ste vedeli, da svetovna industrija cementa, ki se uporablja za pripravo betonskih mešanic, prispeva kar 8% delež k emisiji ogljikovega dioksida? To je kar precej več od deleža, ki ga prispeva izgorevanje goriva za pogon letal (2,5%)

Industrijska konoplja, ki se je pred prepovedjo gojila tisočletja in bila kot material uporabna za številne izdelke vsakdanje rabe, je eden izmed možnih odgovorov, kako lahko gradbeni sektor prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Na predavanju bodo obravnavane naslednje tematike:

  • Priložnosti in nove smeri v gradbeništvu;
  • Industrijska konoplja in pregled njene rabe za različne namene, skozi zgodovino in danes;
  • Malo podrobnejši pregled uporabnosti industrijske konoplje;
  • Tehnične in okoljske zahteve za gradbene proizvode (in kako lahko industrijska konoplja ponudi odgovor nanje);
  • Zeleno krožno gospodarstvo v gradbeništvu ter potencialna vloga industrijske konoplje v njem.

O rabi industrijske konoplje v gradbeništvu bo predaval Primož Zorec, direktor podjetja CoGreen d. o. o., ki je tudi član Slovenskega gradbenega grozda.

Primož zase pravi naslednje:

"Skozi leta strokovnih in vodstvenih izkušenj - tudi na mednarodni ravni - sem vedno stremel k napredku in hkrati k vračanju. To pomeni, da skladno z vizijo to predstavlja zelene tehnologije, hkrati pa vzbuja zavedanje o vračanju v naravo, vračanju k sebi. Če tega zavedanja ne prepoznamo na kolektivni ravni, našim zanamcem ne moremo pustiti boljšega okolja in sveta, kot smo ga prejeli ob rojstvu. Zato svoje poslanstvo delim z vami z največjo mero strasti, veselja in navdušenja.

V izjemno čast mi je, da ste med tistimi, ki prihodnost prav tako vidijo v naravi, naravnih materialih in harmoniji življenja na vseh ravneh."

Predavanje spada v sklop aktivnosti Slovenskega gradbenega grozda na področju prenosa znanj in kompetenc. Izvajamo jih na prednostnih področjih našega delovanja, ki so krožno gospodarstvo ter energijsko učinkovita in trajnostna gradnja, digitalizacija v gradbenem sektorju, inovacije in novi poslovni modeli ter mednarodno sodelovanje.

Posvet o potencialnih industrijske konoplje 14.4.2019

Posvet o potencialnih industrijske konoplje.Na sejmu Natura je Ekoci- eko civilna iniciativa Slovenije organizirala zanimiv posvet na temo “Setev, žetev in uporabnost različnih sort industrijske konoplje”. Prikazane so bile rešitve, kaj bi bilo potrebno storiti, da da bi lahko uporabili industrijsko konopljo kot naravni vir surovin. Katera sorta konoplja se najbolje obnese v naših pogojih ter predela v prehranske in neprehranske namene. Na izmenjevalnici semen in znanja so prikazali tudi dobre prakse, prikaz gradnje hiš konoplje, izdelke iz bioplastike ter sonaravne metode pridelave hrane, sonaravne načine pridelave hrane biodinamiko in permakulturo, bio humus, plemenitenje tal z zeolitom, potekala pa je tudi izmemenjevalnica in podarjanje tradicionalnih starih sort semen.

 

Sejem AGRA 2019

Si želite imeti konopljino hiso? Kako izgleda zid hiše si lahko ogledate na razstavnem prostoru. Kako do konopljine hiše, izolacije pa informacije Primoz Zorec Cogreen

 

Posvet Setev Žetev in Uporabnost Industrijske konoplje 14.4.2019

Le zakaj bi sekali stoletna drevesa za izdelavo papirja in ne bi naredili biorazgradljive plastike in tekstila ter učinkovitega gradbenega materiala iz industrijske konoplje? Katere sorte lahko posejete in ne kak način že na 0,1 ha v ta namen, kaj je potrebno še postoriti, da bo industrijsko konopljo mogoče požeti in kaj že znamo narediti in kje so še neizmerni potenciali industrijske konoplje kot naravne surovinske baze? Odgovori na zanimivem posvetu na sejmu Naturo Pomurski sejem, kjer bodo gostje : mag. Tanja Strniša državna sekeretarka Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• • dr. Barbara Čeh Barbi Barbivodja projekta CRP:V4 1611- Pridelava industrijske konoplje (Cannabis Sativa L.) v Sloveniji, Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
• • prof. dr. Ivan Pahole, Univerza v Mariboru U
• • Primož Zorec , dir. CoGreen - Konopljine hiše
• • Eva Štraser , idejna vodja Evegreen
• • Irena Rotar , preds. - Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenije. Dobrodošli..

 

AGRA Posvet Industrijska konoplja surovina Zerro waste 25.8.2018

Na povabilo Ekoci Ekološka civilna iniciativa smo kot udeleženci posveta o industrijski konoplji, naravnih materialih ter zero waste družbi bili priča odličnim idejam. Hvaležni smo, da smo lahko delili svoje poglede na situacijo, potrebnih ukrepih ob zavedanju o povezanosti vseh področij potrebnih za sklenitev celotnega kroga. Samo sodelovanje nas lahko privede do trajnostnega načina bivanja!

Konoplja – priložnosti v gradbeništvu 22.2.2018

Prvi izsledki uporabe konoplje segajo že v obdobje pred 12.000 leti iz območja današnje Kitajske. Skozi čas se je konoplja uporabljala za tekstil, peščene lonce, trakove, vrvi, ter tudi vojaške oklepe. Za gradbene namene se je uporabljala že v Egiptu pri gradnji piramid.  Konoplja je še do konca 19. stoletja predstavljala pomembno surovino za večji del sveta.  V začetku 20. st. pa je zaradi prepovedi indijske konoplje postala stigmatizirana tudi industrijska konoplja, zaradi česar posledično ni bila deležna tolikšne pozornosti s strani industrije 20. stoletja.

V sodobnem času, predvsem od 80-ih let dalje, je vedno več organizacij in posameznikov zahodnega sveta z raziskovanjem obudilo njen pomen in prednosti ter s tem njene komercialne potenciale na področju industrije, gradbeništva, kmetijstva ter okolja, kar se kaže tudi v porastu njene pridelavi tako v EU kot ZDA in drugod po svetu. Njena ponovna oživitev v različne namene lahko bistveno pripomore k neposrednem in posrednem zmanjšanju porabe energije  ter posledičnem zmanjšanju CO2 in varovanju okolja. Ena izmed takšnih uporab je prav gotovo gradbeništvo, ki v razvitem svetu proizvede velik del CO2 na letni ravni držav. Glede na trenutno situacijo se čedalje več ljudi zaveda tudi pomembnosti zdravega načina življenja in bivanja ter s tem pomena naravnih materialov in surovin. Če k temu pridamo še trajnosten vidik, lahko naravni materiali v gradbeništvu bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življena ljudi in okolja. Konoplja ima vrsto prednosti in pozitivnih lastnosti  pri gradnji objektov.  Uporablja se lahko kot samostojna izolacija ali kot biokompozit imenovan konopljin beton. Trenutno je uporaba konoplje v gradbene namene tako v Evropi kot v svetovnem merilu v porastu.

Konopljin beton (angl. hempcrete) v gradbeništvu

Definicija t.i. konopljinega betona je popularno ime za mešanico konopljinega pezdirja (olesenela vlakna stebla rastline), apnene mešanice in vode.

Konopljin beton predstavlja pri gradbenih objektih polnilni material, s katerim zapolnimo prostor v leseni skeletni konstrukciji, ki prevzema nosilno funkcijo pri stavbi.

Kot je bilo že omenjeno je konopljin beton trajnosten naraven material in poseduje veliko drugih prednosti, kar dokazuje vedno več raziskav univerz ter inštitutov iz tujine (Francija, Finska, VB).

Konopljin beton konopljin pezdir Konopljino steblo

Prednosti gradnje iz konopljinega betona

Prva od prednosti tega materiala je, da diha.  Posledično to prepreči, da bi se vlaga zadrževala npr. v zidu in povzročila gnitje in propadanje lesene konstrukcije.  Ugotovljeno je bilo, da so steblo konoplje in posledično vlakna pezdirja zelo trpežna in imajo visoko vsebnost celuloze. Delež zraka v vlaknih znaša 92%. Takšna struktura vlaken omogoča prehajanje iz mokrega v suho stanje in obratno, brez izgubljanja prvotnih lastnosti. Zaradi celične strukture konopljinega pezdirja in matrične strukture konopljinega betona, pridobimo mešanico s sposobnostjo absorpcije in spuščanja vlage, kar pomeni, da je takšen kompozit sposoben regulirati vlago. Ohranjanje optimalne vlažnosti v prostoru posledično zavira razvoj nevarnih mikroorganizmov (bakterije, virusi) v ozračju,  kar vpliva na boljše počutje in zdravje ljudi v prostoru. K ‘zdravju’ notranjih sten in posledično ozračja pa pripomore tudi apno v konopljinem betonu, ki je zaradi svoje pH vrednosti že dolgo poznan kot zaščita pred razvojem nevarnih plesni in drugih mikroorganizmov.

Ker je sama celična struktura vlaken pezdirja in matrična struktura zidu konopljinega betona sposobna zadrževati veliko zraka, to pomeni, da ima material posledično presenetljivo dobro toplotno izolativnost. Poleg strukture je pomembna dolžina pezdirja, katera se ob različnih načinih vgradnje giblje med 10 mm in 30 mm.  Ustrezna dolžina pa skupaj s prostorninsko težo zidu, ki jo doda apno, poskrbi da je zid iz konopljinega betona sposoben shranjevati toploto, kar pomeni, da ima dobro toplotno maso. To pomeni, da konopljin beton akumulira toploto iz okolice in je ob padcu temperature dovaja zopet v okolje, kar posledično pomeni prihranke pri ogrevanju in hkrati poleti preprečuje pregrevanje objekta. Struktura konopljinega betona omogoča tudi dobro zvočno izolativnost. Prav tako ob pravilni vgradnji ni potrebnih dodatnih zaščitnih slojev z namenom zaščite pred požarom, kajti konopljin beton je tudi požarno varen material s sposobnostjo, da samo tli in ne razvije plamenov.

Obstajajo dokazi, da se gradnja iz konoplje ni pričela v 20. stoletju, temveč je bila hiša iz konopljinega betona najdena v vasi Miasa, Nagano na Japonskem. Razglašena je bila za Japonsko državno dediščino in je dobro ohranjena vse od leta 1698, ko je bila zgrajena. To je dokaz, da se pravilno vzdrževana stavba iz konopljinega betona lahko ohranja tudi stoletja. Je pa dokaze težko najti glede na to, da gre za biorazgradljiv material, ki se ob rušitvi objekta povrne v zemljo in razgradi  Zgradbe iz konopljinega betona na račun karbonizacije apna v apnenec in fosilizacije konoplje skozi čas pridobivajo na trajnosti.

Konopljin beton ima tudi negativen ogljični odtis, kar pomeni, da material absorbira več CO2 iz ozračja kot ga nastane ob njegovi proizvodnji.

Vgradnja konopljinega betona

Konopljin beton se lahko vgrajuje na več načinov. V uporabi sta predvsem strojno brizganje in ročno vgrajevanje.

  • Strojno brizganje (sprejanje) konopljinega betona

Ta način je precej preizkušen, razširjen in je časovno učinkovit. Leseni opaž iz ene strani se pritrdi na konstrukcijo v celoti ter se nato brizga z druge strani ter postopoma gradi zid. Tukaj ni potrebno teptanje zato je tudi homogenost zidu boljša. Metoda je primerna za profesionalno izvedbo.

Ročno vgrajevanje oz. teptanje

Ta način se izvaja z opaževanjem konstrukcije iz obeh strani, priprave mešanice v mešalniku ter grajenje zidu po plasteh z nasutjem konopljinega betona. Sproti pa se ga ročno tepta z kosom lesa. Metoda je časovno dokaj zamudna.

Ob vseh okoljskih vprašanjih je izbira pravih materialov ključna za omejitev vpliva na okolje ter udobja in zdravja pri bivanju ljudi v zaprtih prostorih.

Zaključek

Izbira pravilnega materiala v osnovi temelji na več vidikih kot so npr: ekonomski (energija in stroški), bivanjski (notranji zrak, vlažnost), estetski in vidik vpliva  na okolje (siva energija, CO2). Te kriterije je potrebno vzeti v obzir pri pripravi študije vse življenjskega cikla materiala (LCA).  Tako imenovana siva energija je vsota vseh energij potrebnih za proizvodnjo, prevoz, vgradnjo, uporabo in končno rušenje ali odstranjevanja materiala ter njegovega življenjskega cikla in bi morala biti mnogo bolj upoštevana pri snovanju projektov in izbiri materialov.

Na koncu gre za globalno vizijo spoštovanja narave ter večji poudarek pri izbiri materialov ter zagotavljanju več lokalnih virov. Zato izbira naravnih materialov kot so konoplja, slama, celuloza, ilovica, les, itd., predstavlja vire, ki so obnovljivi, imajo možnost recikliranja ter so hkrati trajnostni. So torej prava izbira za pozitiven vpliv na zdravje in udobje bivanja človeka ter imajo minimalen vpliv na okolje .

Dejstvo je, da je bil na področju gradbeništva dosežen velik napredek od konca 20. stoletja pa do danes predvsem na področju razvoja materialov, zelenih tehnologij ter tehnologije grajenja. Vendar vsak razvoj terja tudi svoj davek, ki se običajno odraža v okolju, zato tudi niso zanemarljive številke o deležu proizvedenega CO2 iz gradbenega sektorja v razvitih državah, ki se gibljejo med 30 – 45 % vsega proizvedenega CO2. Na tem področju je potrebno prepoznati priložnosti za nove smeri in pristope, ki lahko bistveno pripomorejo k doseganju skupnih ciljev varovanja okolja. Naravna gradnja predstavlja zelo pomemben segment gradbeništva, ki pa ni dobil toliko pozornosti v zadnjem obdobju razvoja, čeprav si to definitivno zasluži.

VIRI:

http://www.theseus.fi/handle/10024/121363

https://tel.archives-ouvertes.fr/tel-00590819/document

https://tel.archives-ouvertes.fr/tel-01535694/document

http://www.amaco.org/spiral-files/download?mode=inline&data=3162

 

Srečanje s predstavniki iz Gruzije in nove priložnosti ; 2.2.2018

V petek, 2. 2.2018 smo uspešno izvedli sestanek s partnerji iz Gruzije v okviru projekta PEGBS (Partnership for entrepreneurship in green building sector). Projekt se izvaja v okviru programa Erazmus+, KA2 – Cooperation for innovation and the exchange of good practices -Capacity Building in the field of Youth. Vodilni partner projekta je gruzijski Center za nove tehnologije (New Technology Center).

Gruzija je država, ki je leta 2014 podpisala pridružitveni sporazum z EU in se s tem zavezala tudi k reformam v energetskem in okoljskem sektorju. S pridružitvenim sporazumom je Gruzija postala članica Evropske skupnosti za energijo. To poleg uveljavljanja zakonodaje pomeni tudi naložbe v energetski sistem, ki so hkrati tudi priložnost za slovenska podjetja.

Naložbe bodo povečale zaposlovanje, zlasti v sektorjih obnovljive energije in energetske učinkovitosti. Trenutno je v Gruziji znatno pomanjkanje kvalificiranih delavcev za potrebe trga, zlasti v zvezi z »zelenimi« veščinami, zato je gradbeni sektor eden od prednostnih sektorjev, kjer bo v naslednjih letih potrebno visoko usposobljeno osebje na vseh nivojih. To je hkrati tudi vodilna tema projekta, ki je namenjen spodbujanju podjetništva mladih na področju trajnostne arhitekture, inženirstva in gradbeništva. Ker se je v Sloveniji po dolgem kriznem obdobju začelo okrevanje gradbeništva, se tudi naša podjetja ukvarjajo s podobnimi problemi.

Sestanek, ki je bil hkrati uvodni sestanek projekta, je bil namenjen spoznavanju med partnerji in predstavitvi izkušenj na področju usposabljanja manjkajočih kompetenc v gradbenem sektorju, ki jih imamo v Sloveniji.

Aktivnosti Slovenskega gradbenega grozda na tem področju je predstavil direktor Mag. Vladimir Gumilar, ki je izpostavil, da povezovanje v grozd na osnovi vrednostnih verig lahko pomembno prispeva k dvigu kompetenc in povečanju razumevanja dela in vlog v različnih fazah gradnje, predvsem pa sodelovanja vključenih podjetij. Andro Goblon, vodja projektov v Slovenskem gradbenem grozdu je k temu dodal pomen razumevanja integriranega energetskega načrtovanja, ki prehaja v integrirano krožno načrtovanje in nakazal glavne vzroke za neuspeh malih in srednjih podjetij v EU. Med pomembnejšimi sta pomanjkanje strank (vzrok je lahko neustrezen poslovni model) in pomanjkanje zaposlenih z ustreznimi kompetencami.

Izmed članov Slovenskega gradbenega grozda sta se sestanka udeležila Dr. Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK in arhitekt Marko Kramar.

Dr. Marjana Šijanec Zavrl je predstavila projekt »BUILD UP Skills Slovenija«, ki je bil namenjen analizi manjkajočih kompetenc delavcev različnih poklicev, ki sodelujejo pri gradnji skoraj nič energijskih stavb in oceni potreb po usposabljanju na letnem nivoju. Projekt se je izvajal v okviru programa Intelligent Energy Europe.

Arhitekt Marko Kramar, ki je sodeloval v projektu EE HIGHRISE (gradnja prve večstanovanjske večnadstropne stavbe v pasivnem standardu v Sloveniji) , pa je predstavil izkušnje z izvajalci, ki jih je bilo potrebno za delo usposobiti na gradbišču. Tehnologije, predvsem pa detajli gradnje in zahtevana natančnost so pri gradnji skoraj nič energijskih stavb drugačni, bolj zahtevni in izkazalo se je, da izvajalci niso imeli predhodnih izkušenj na tem področju.

Med vabljenimi gosti je g. Primož Zorec iz podjetja CoGreen d. o. o. predstavil svoje izkušnje na področju zelene gradnje, konkretno gradnje s konopljinim betonom in s tem nakazal na nove priložnosti na področju zelene gradnje. Zanimanje za sestanek je izkazala tudi Fakulteta za dizajn, žal pa je morala predstavnica, izr. prof. Nada Matičič, zaradi nezgode povezane z obilnim sneženjem odpovedati udeležbo.

Posebna zahvala gre Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki je odstopila prostor za sestanek. Direktor mag. Jože Renar je predstavil delovanje zbornice in bistvene probleme, s katerimi se srečujejo gradbena podjetja v Sloveniji, ga. Valentina Kuzma pa je predstavila izkušnje zbornice na področju poklicnih kompetenc, v okviru projekta SKILCO.

V Slovenskem gradbenem grozdu si želimo še več podobnih sodelovalnih aktivnosti, s katerimi se odpirajo nove možnosti tudi na področju poslovnega sodelovanja. Vabimo vas, da se prijavite na novice in sledite novostim.

Dne 25.8.2018 smo bili povabljeni s strani Permakulturnega društva Slovenije, da v okviru sejma AGRA predavamo o naravnih materialih v gradbeništvu skozi inženirski vidik. Na predavanju smo za začetek segmentirali naravne gradbene materiale glede na izvor in namen uporabe. V osnovi se glede na namen uporabe naravni gradbeni materiali lahko uporabljajo za konstrukcijske namene, izolativne  namene ter kot zaključne obloge. Ker je  v današnjem času vse večji poudarek na prihrankih energije smo se osredotočili na  gradbeno – fizikalne lastnosti ter zakonske osnove naravnih gradbenih materialov ter podali širši okoljski pogled skozi vseživljenjski krog ti. LCA (life cycle assessment). Skozi predavanje smo strnili, da naravni gradbeni materiali posedujejo popolnoma primerljive gradbeno – fizikalne lastnosti kot ostali sodobni gradbeni materiali. Prav tako pa gradnja z njimi predstavlja trajnostno gradnjo ter majhen okoljski vpliv v celotnem življenjskem ciklu (LCA).

Izvajamo zelene gradbene storitve. Usmerjeni smo v gradnjo iz konopljinega betona. Povezujemo naravne materiale in zelene tehnologije. Poskrbimo za kakovosten gradbeni inženiring. Povezujemo in inoviramo.

CoGreen d. o. o.
Gradišče I 150,
1291 Škofljica

T. +386 41 869 014
E. info@cogreen.si