Vsestranska rastlina
Konoplja je ena izmed najstarejših in najbolj vsestranskih rastlin na Zemlji. Prvi izsledki uporabe konoplje segajo že v obdobje pred 12.000 leti iz območja današnje Kitajske. Vse do konca 19. stoletja oz. začetka 20. stoletja je za večji del sveta predstavljala pomemben vir vlaken (tekstil, vrvi, jadra, papir,...), hrane in zdravil. Predvsem zaradi uvoza cenejših surovin iz kolonij Evrope, a ne tako kakovostnih, in začetka uporabe lesne celuloze v papirni industriji v 19. stoletju, je njena pridelava v Evropi začela upadati. Na upad pridelave po 2. sv. sta vplivala razvoj umetnih vlaken in stigmatiziranost ti. industrijske konoplje na račun prepovedi ti. indijske konoplje. Posledično konoplja ni bila deležna tolikšne pozornosti s strani industrije 20. stoletja.
V Jugoslaviji je bilo kmalu po 2. sv. vojni s konopljo posejanih 60.000 ha površin in posledično veliko predelovalnih obratov. V 60-ih letih pa je sledil silen upad.
Leta 1941 je Henry Ford izdelal avtomobil, ki je bil skoraj v celoti izdelan iz vlaken in 'plastike' iz konoplje ter je uporabljal konopljino olje kot pogonsko gorivo.
Konoplja se je uporabljala tudi v gradbene namene. Izsledki kažejo na njeno uporabo v Egiptu pri gradnji piramid. V vasi Miasa na Japonskem še sedaj stoji hiša zgrajena iz konopljinega betona iz leta 1689 in je razglašena za japonsko državno dediščino.
V sodobnem času, predvsem od 80-ih let dalje, je vedno več organizacij in posameznikov zahodnega sveta z raziskovanjem obudilo njen pomen in prednosti ter s tem njene komercialne potenciale na področju industrije, gradbeništva, kmetijstva in okolja. To se kaže tudi v porastu njene pridelave tako v EU kot ZDA in drugod po svetu.
Konoplja v gradbeništvu
Konoplja v gradbeništvu predstavlja material, ki je naraven in prijazen do okolja ter ljudi. Uporablja se lahko samostojno npr. pri izolaciji ali v biokompozitu imenovanem konopljin beton.
Konopljin beton pri gradbenih objektih predstavlja polnilni in hkrati izolativni material, s katerim zapolnimo prostor v leseni skeletni konstrukciji.
Je trajnosten naraven material in poseduje veliko drugih prednosti, kar dokazuje vedno več raziskav univerz in inštitutov tudi iz tujine (Francija, Anglija Finska).
V družbi CoGreen smo vključeni posamezniki, ki smo že v preteklosti in vse do danes veliko časa posvetili gradbenemu materialu KONOPLJIN BETON. Veliko prednosti v tem materialu vidimo na podlagi dejstev preteklosti, sedanjih raziskav ter zelene priložnosti za soustvarjanje prihodnosti vseh nas.
Konopljin beton
(Konopljin pezdir + apnena mešanica + voda)
Definicija t.i. konopljinega betona (angl. hempcrete) je popularno ime za mešanico konopljinega pezdirja, apnene mešanice in vode. Konopljin pezdir je sesekljan in osušeni oleseni del stebla rastline.
Konopljin beton je naraven material, z negativnim ogljičnim odtisom, ki diha in ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti in ostalih prednosti, ki doprinesejo h kvalitetnemu, zdravemu in prijetnemu bivalnemu okolju.
Vgrajuje se v leseno skeletno konstrukcijo, ki prevzema nosilno funkcijo pri stavbi. Zunanja stran se običajno zaključi z apnenim ometom ali pa z leseno prezračevalno fasado, notranja stran pa z ilovico ali drugimi ovoji kot so npr. lesene obloge in apneni ometi. Konopljin beton ne potrebuje dodatnih izolativnih ovojev, saj že sam po sebi dobro izpolnjuje to lastnost.
ZAKAJ konopljin beton?
DIHA IN JE PAROPREPUSTEN
Konopljin beton diha. Ugotovljeno je bilo, da so stebla konoplje in posledično vlakna zelo trpežna in da premorejo zelo visok delež zraka. Zaradi celične strukture konopljinega pezdirja ima mešanica konopljinega betona sposobnost absorbcije in spuščanja vlage. K temu pripomore tudi matrična struktura konopljinega betona, ki jo pridobimo ob brizganju konopljinega betona in ob ustreznem razmerju materialov v mešanici.
Posledično je takšen kompozit sposoben regulirati vlago. To prepreči, da bi se vlaga zadrževala npr. v zidu in povzročala gnitje in propadanje lesene konstrukcije. Sposobnost naravne ventilacije stavbe in regulacije vlage vpliva na boljše notranje ozračje.
TOPLOTNA IZOLATIVNOST
Ker je sama celična struktura vlaken pezdirja in matrična struktura zidu konopljinega betona sposobna zadrževati veliko zraka, to pomeni, da ima material posledično presenetljivo dobro toplotno izolativnost. Poleg strukture je pomembna dolžina pezdirja, ki se ob različnih načinih vgradnje giblje med 10 mm in 30 mm. Toplotna prevodnost konopljinega betona se giblje okrog 0,06 W/mK in zavisi od razmerja surovin, apnene mešanice in načina vgradnje. Toplotna prevodnost je primerljiva z ostalimi izolacijskimi materiali, prednost konopljinega betona pa je v izredni sposobnosti akumulacije toplote (toplotna masa).AKUMULACIJA TOPLOTE
Zid konopljinega betona je zaradi svoje prostorninske teže, ki jo doda apno, sposoben optimalno shranjevati toploto. To pomeni, da konopljin beton skladišči toploto (poleti sončno, pozimi ogrevalno) in jo počasi sprošča, ko se temperatura niža. V konopljinem domu torej lahko normalno odpremo okna in prezračimo prostore, brez bojazni, da bi izgubili vso toploto, ustvarjeno iz notranjega ogrevalnega sistema.
Na račun postopnega shranjevanja in sproščanja toplote, konopljin beton zagotavlja bolj enakomerne temperature prostorov skozi cel dan, kljub nihanju zunanjih temperatur, notranjega ogrevanja in prezračevanja. Na ta način lahko z manj ogrevanja in ohlajanja ustvarimo prihranke pri energiji. Nenazadnje pa pridobimo tudi prijetnejšo bivalno klimo.
ZVOČNA IZOLATIVNOST
Še ena posebna prednost konopljinega betona je njegova protihrupna zaščita. Dandanes smo soočeni z visoko hrupno onesnaženostjo. Hrup nas praktično spremlja skoraj večji del dneva. Bodisi v prometu, trgovini, službi, gostinskem objektu, športnem objektu ali kje drugje. To predstavlja stresni dejavnik za telo, čeprav se tega mogoče niti več ne zavedamo, kar vpliva na naše zdravje in počutje.
Konopljin beton omogoča odlično protihrupno zaščito. Zaščita pred hrupom pa ustvarja kvalitetnejše bivanje. Opravljene so bile celo raziskave o njegovi uporabnosti za protihrupne zaščitne ograje ob avtocestah. Material je namreč zaradi svoje strukture sposoben absorbcije in dušenja zvoka. Moteči niso niti glasno otroško igranje, glasba, stroji, druženje in podobno, saj je dušenje zvoka prisotno tudi med notranjimi prostori.
POŽARNA IN POTRESNA VARNOST
Konopljin beton je požarno varen, s sposobnostjo, da samo tli in ne razvije plamenov. Posledično, ob pravilni vgradnji, ni potrebnih dodatnih zaščitnih slojev z namenom zaščite pred požarom.
Konopljin beton je zaradi svoje strukture ‘elastičen’, kar pomeni, da dobro prenaša horizontalne sile, ki jih običajno povzročijo potresi ali drugi premiki tal, medtem ko ‘neelastični’ materiali lahko pri tem hitreje popokajo. Ni pa, za enkrat, namenjen za prenašanje vertikalnih obremenitev. Tovrstne sile pri stavbi prenaša lesena skeletna konstrukcija.
ZDRAVJU PRIJAZEN
S tem, ko je konopljin beton sposoben regulirati vlago v prostoru, zavira razvoj nevarnih mikroorganizmov v ozračju kot so bakterije in virusi. To vpliva na boljše počutje in zdravje ljudi v prostoru. K zdravju notranjih sten in posledično ozračja pripomore tudi apno v konopljinem betonu, ki je zaradi svoje pH vrednosti že dolgo poznan kot naravna zaščita pred razvojem nevarnih plesni in drugih mikroorganizmov.
OKOLJU PRIJAZEN
Gradnja iz konopljinega betona ima negativen ogljični odtis. Konoplja namreč pri svoji vegetaciji vsrka veliko več CO2 kot se ga kasneje ustvari pri gradnji. To predstavlja visoko okoljsko dodano vrednost tega materiala, glede na to, da je gradbena dejavnost odgovorna za približno 35 – 40 % izpustov CO2 v EU. Konopljin beton tako lahko predstavlja dobro naravno alternativo, ki pripomore k zmanjšanju CO2 izpustov, ki je eden pomembnih ciljev tudi v EU.
Konopljin beton je biorazgradljiv. To pomeni, da bi se ga lahko ob razgradnji posulo na (obdelovalno) zemljo in s tem izboljšalo njeno pH vrednost ter hkrati kompostiralo.
Kar nekaj dokazov je, da se pravilno vzdrževana stavba iz konopljinega betona lahko ohranja stoletja, saj na račun karbonizacije apna in fosilizacije konoplje skozi čas kvečjemu še pridobiva na trajnosti.
KVALITETA BIVANJA
Vse opisane lastnosti in prednosti konopljinega betona soustvarjajo zdravo, naravno in prijetno bivalno okolje. Takšno okolje predstavlja posamezniku pomemben vir energije in dobrega počutja za zdravo, harmonično in kakovostno življenje.
Vgradnja konopljinega betona
Konopljin beton se lahko vgrajuje na več načinov. V uporabi sta predvsem strojno brizganje in ročno vgrajevanje. Zagovarjamo strojno brizganje, saj s tem dosežemo homogenost zidu in se izognemo morebitnim nekonsistentnostim nanosa, ki bi lahko vplivale na hidro-termalne in toplotne lastnosti.
Strojno brizganje
Ta način je precej preizkušen, razširjen in časovno učinkovit. Leseni opaž se na eni strani v celoti pritrdi na konstrukcijo in se nato brizga z druge strani ter postopoma gradi zid. Tukaj ni potrebno teptanje zato je tudi homogenost zidu boljša. Metoda je primerna za profesionalno izvedbo.
Strojno brizganje konopljinega betona je odlična rešitev tudi pri RENOVACIJAH starih stavb kot so gradovi, kamnita poslopja, objekti kulturne dediščine, hiše ipd. Na kamniti zid, ki je očiščen starih ovojev, se z brizganjem zapolni reže ter dodatno ustvari nekaj centimetrov debel izolativni ovoj, ki se običajno zaključi z apnenim ali ilovnatim ometom. Hitra, enostavna in učinkovita metoda.
Družba CoGreen pri svojem delu stremi h kvalitetni pripravi in izvedbi gradnje iz konopljinega betona, zato zagotavljamo:
- Pravo razmerje sestavin v mešanici (konopljin pezdir + apno + voda), kar vpliva na doseganje ustreznih optimalnih gradbeno-fizikalnih kazalcev in drugih tehničnih lastnosti.
- Strojno vgrajevanje mešanice, ki omogoča boljšo homogenost in pravilno matrično strukturo zidu, konstantno prostorninsko težo, enakomerno toplotno prevodnost in prehodnost zidu ter konsistenčno razmerje pezdirja, apnene mešanice in vode tekom celotne vgradnje. Posledično to pomeni uravnovešeno regulacijo vlage in dihanje materiala.
- Ustrezno apneno mešanico, ki zagotovi ustrezen proces kratkoročnega in dolgoročnega strjevanja, kar vpliva na ustrezno toplotno maso, regulacijo vlage in prehod zraka.
- Pravilno velikost in kakovost pezdirja, kar vpliva na ustrezno matrično strukturo zidu in s tem na gradbeno-fizikalne lastnosti.
KONOPLJA OD NJIVE DO HIŠE - PROCES GRADNJE
Izvajamo zelene gradbene storitve. Usmerjeni smo v gradnjo iz konopljinega betona. Povezujemo naravne materiale in zelene tehnologije. Poskrbimo za kakovosten gradbeni inženiring. Povezujemo in inoviramo.
CoGreen d. o. o.
Gradišče I 150,
1291 Škofljica